Feature Update on Dax Photo

Well, it’s taken a while, but I did it. Wanted to get it off my shoulders, because I got other fish to fry.😀 So here they are, three new features on www.dax-photo.com

I couldn’t help it. I had to make it a feature. Perhaps it’s stupid, but it’s a small thing, just a few photos.

 

The big one. It’s been two years since these shots were made and a year since its last installment was published in a Fisherman journal. Agencies aren’t really interested (remember, Slovenia is not on the world map) and after I exhausted all my options for taking this feature out into the world (that was my only goal), I decided to give it up, put it online and move on.

 

Again something that’s online, because there’s no real interest in publishing such things, I guess. The last thing I did in Naples, Italy. For a few thoughts more on the subject, read No More Bella Italia post in this blog.

These are not features in magazine terms, but in terms of photo projects, the agency like selection of photos, made on the subject. So there’s a lot of them, except about the horse.😀

And now that I’ve done my job for today (and tomorow obviously), I can go dream a little. The real dreaming, not the kind I do during the day.😉

10 thoughts on “Feature Update on Dax Photo

  1. Dobro si tole naredil, jest pa res v prvih dveh veliko fotk. Mogoče pri tej iz Neaplja preveč, ne glede na objavo na internetu. Sej vem da je selekcija ku***, ampak sem dobil pri parih slikah občutek, da že pet minut gledam isti zid iz 100 koncev🙂 pa za resnejšo zgodbo manjka še mal več ljudi. Ampak za en obisk, ki ste ga najbrž naredili dol je res uredu.

    Jezero si pa itak ful dobro naredil, škoda da ti ni nekdo odkupil zadeve. ampak naj te to ne ustavi, kar tko naprej

  2. Maš prav, iz Neoplja je veliko fotk in premalo različnih, ampak kot si že sam pogruntal, to se da naredit v zelo kratkem času. Ljudi bi tudi jaz imel gor, zato sem pa izkoristil vsako priložnost, kjer sem jih imel, pa vidiš, koliko jih je. Še ena super stvar je bila ta, da je deževalo in je bilo ljudi zunaj še manj.😀

    No ja, nekaj je, čeprav daleč od tistega, kar bi jaz hotel. A za tisto je pa treba malo več sredstev.😀

  3. Men je super tole…lepo narejeno, in obdelano..

    Neapelj – sam sem bil dol pred par leti, ni bilo se toliko smeti..ampak fotkanje ljudi, sploh v kaksnih cudnih ulicah, ni bila najbolj prijetna izkusnja..enx so mi skoraj odtrgali aparat, drugic, na bolj glavni ulici, pa je eden mi dal direktno vedeti, da ni lih dobro tam kaj prevec gledat…no, smeti se ne pritozujejo🙂

  4. Thanx! Ja, Neapelj je nevaren. Še posebej del okoli železniške postaje oz. sam center. Mi smo spali izven centra, ki je bil presenetljivo prijazen in lep. Fotografije smeti in tudi ljudi so pa itak nastale v sosednjem mestu Caserti, ki ostaja eno od nekaj sosednjih mest oz. predmestij že skoraj, kjer je ta problem še vedno velik. Saj pravim: če smeti ne odvažajo iz Caserte, kaj in kam so potem vozili polni smetarski tovornjaki, ko smo bili tam.😉 (pa če se je govorilo, da smeti iz Neaplja vozijo tja…) Neapelj je pa sicer očiščen tistih kupov, ampak je okoli smetnjakov še zmeraj polno smeti, kot da ne znajo kontejnerja zadet. Italijanska okoljska zavest je res v podnu…😀

  5. Vse skupaj dobro leto dni, s tem, da je celota vizuelno itak slonela na dogajanju v tistih dveh tednih poleti, ko jezero presiha in ko se ribiči še najbolj namatrajo. Dejansko je to edina konkretna stvar skoraj, ki pokaže, kako se rešuje jezero. Je sicer, kar se tiče Life projekta renaturacije jezera zdaj, še nekaj stvari, kot recimo koze, pa košnja, pa dejanska dela na jezeru, ko se bodo začela, ampak tisto je manjša zadeva. Sicer pa reportaža še ni končana. Najnevarnejši del zgodbe še čakam. Reševanje rib iz zamrznjenega jezera. Jap. Tudi to se dogaja in to tudi pri minus 20. Komaj čakam.😀

  6. Preseneča me, da nisi bolj strikten do sebe in da ne narediš boljši editing? Absolutno je preveč fotk pri vseh projektih. Less is more. Zgodba o konju je nice. Jezero itak ful dobro. Te smeti pa bi res bolj zažgale z manj fotkami.

  7. Kot rečeno, moj editing za Dax Photo je agencijskega tipa, kar pomeni, da dam gor skoraj vse fotke v neki ozki, a niti približno ne končni selekciji. Če bi hotel ponuditi končni izdelek reportaže, bi izbral 10-15 fotk sam in jo dal gor. Tako pa zaenkrat moja stran ni neka internetna revija, ampak še vedno naravnana agencijsko. To pa veš, kaj pomeni. Uredniki preletijo “vse” fotke (ja, na hitro), in tista, ki jim v oči pade… Če pa jaz dam gor svoj končni izbor nekih desetih fotk, je pa to že urednikovanje, s katerim izbor drugim urednikom omejujem. Razumeš? Jaz sem samo nek “prvi” urednik. Ponudim najboljše, a ne izbiram (preveč) katere iz najboljših tvorijo zgodbo. Zapomni si, da je tudi Reševanje žalostnega jezera gor kot do neke mere selekcija in ne kot reportaža. Reportaža, kakršno naredim za neko klasično objavo, je namreč 10-15 fotk iz teh ven. Lahko si jih videl v Metropolu na razstavi recimo. Toliko, da se razumeva. Dax Photo ni spletna revija ali časopis. Lahko bi rekel, da je že stock, če ne bi bil poudarek predvsem na dogodkih in reportažah. Če se bom pa kdaj odločil, da bom zase delal (in kot veš, tud samega sebe ne plačujem za te reportaže), bom pa gor vrgel svoj končni edit in prtisnil piko. A zaenkrat uredniki še vedno izberejo tudi kakšno, ki jo jaz ne bi vključil v final ten.😉

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s